Barvanje volne z naravnimi barvili, Ročno tkanje

V pomanjkanju literature o ročnem tkanju sem se odločila napisati priročnik v slovenskem jeziku. mogoče bo pomagal kateri ali kateremu od ročnih tkalk oziroma tkalcev. Zaenkrat je to prvi prispevek. Slikovno in fotografsko gradivo pa nastaja skupaj z mojim delom, tako da bo sproti dopolnjevan (večino lahko kolikor toliko spodobno fotografiram le pri dnevni svetlobi).

 

2. UVOD V ROČNO TKANJE

 

Tkanina nastane s prepletanjem osnovnih niti (osnova) in votkovnih niti (v nadaljevanju votek). Osnova poteka vzdolžno v tkanini, votek pa pravokotno na osnovne niti v tkanini. Proces nastajanja tkanine imenujemo tkanje.

2.1. Tkanje na karton

Za začetek tkanja sploh pri otrocih lahko uporabimo karton, ki ga na obeh koncih zarežemo in vzdolžno po kartonu napnemo niti. Tako dobimo osnovo. Prečno z debelejšo šivanko pretikamo votek. Enkrat gre nit votka (vzdolžna nit) preko osnove(vertikalna nit), naslednjič pa pod osnovo. Pazimo, da so votkovne niti čim bolj skupaj. Pri tem si pomagamo s prsti, lahko uporavite glavnik ali pa kar vilice.

 

 

 

 

      

  

   

 2.2. Tkanje s tkalskim glavnikom

S tkalskim glavnikom se da lepo tkati pasove oziroma trakove. To je še vedno dokaj preprost način tkanja. Niti nasnujemo v željeni dolžini tako, da gre ena nit med dvema pokončnima paličicama, druga nit pa v očesce v paličici. Na enem koncu potem vse niti zvežemo skupaj v vozel, ki ga lahko zavežemo za kljuko od vrat in držimo niti osnove napete. Naslednji korak je, da glavnik enkrat dvignemo, potegnemo osnovo skozi zev, nato pa glavnik spustimo in zopet potegnemo osnovo skozi zev.  Prikaz nasnutja in principa tkanja na spodnji ilustraciji.

 

Slika

2.3. Tkanje s tkalskimi deščicami

S tkalskimi deščicami se da lepo tkati pasove oziroma trakove. To je še vedno dokaj preprost način tkanja.

 

     

Avtorica fotografij in izdelkov tkanja s tkalskimi deščicami je Zlatka Kalamar.

 

2.4. Tkalski okvir

Tapiserije lahko tkemo na preprostih tlkalskih okvirih. Večje tapiserije pa se tkejo na statvah, ki so pokončne izvedbe.

 

Slika 5

 

2.5 Ročne statve

 

Za izdelavo ročno tkanega metrskega blaga, namenjenega izdelavi oblačil in hišnega tekstila kot so prti, blazine, tepihi, pregrinjala, oddeje ipd. potrebujemo ročne statve. Za tkanje ožjih tkanin zadostujejo namizne statve, ki omogočajo tkanje tkanin do 60 cm širine. Te statve imajo dokaj enostaven tkalski mehanizem in so primerne za  začetnike in izvajanje interesnih dejavnosti v osnovnih šolah.

Za tkanje bistveno večjih širin pa uporabljamo samostoječe ročne statve z bolj zapletenim tkalskim mehanizmom. Tkanje na takšnih statvah zahteva obvladovanje nekaterih tekstilnih pojmov in poznavanje tkalske tehnike.

 

 

2.5.1. Glavni elementi statev in njihova funkcija

 Statve zadržujejo niti osnove po celi širini nastajujoče tkanine v isti ravnini in omogočajo, da so niti urejene, enakomerno napete in razvrščene ves čas tkanja. S pomočjo tkalskega mahanizma tkalec usmerja dvigovanje in spuščanje osnovnih niti in tako tvori prostor za vdevanje votkov.

 

Osnovni deli statev so:

-ogrodje statev

-osnovni valj

-zadnja letev

-tkalski mehanizem

-tkalski greben ali bilo

-blagovna letev

-blagovni valj

-pretikalo z votkom

 

Ogrodje statev je leseno in omogoča horizontalno tkanje. So samostoječe. Tkalec sedi pri tkanju na klopi ali stolu. Samostoječe statve so večinoma širine 80cm, 90cm  lahko pa so tudi širše.

Na osnovnem valju je navita osnova. Odvisno od statev je odvisna tudi dolžina navite osnove. Za zgoraj omenjene širine je običajna dolžina osnove na osnovnem valju do 12m.

Niti osnove so napeljane preko zadnje letve do tkalskega mehanizma, ki ga tvorijo:

- listno brdo zlisti

-zvezda

-zgornji vzvodi

-spodnji vzvodi

-pedala

 

Tkalski mehanizem obvladuje vsako posamezno nit osnove in jo z določenim, preko pedala vodenim, ukazom dviga oz. spušča kot narekuje vzorec

Listno brdotvorijo  listi, na katerih so obešene nitnice.  To so vodila za niti, ki so iz vrvice, pri večjih statvah pa so lahko kovinske. Vsaka nit osnove je vdeta v očesce nitnice, ki leži točno na sredini in omogoča pravilno lego in urejenost osnovnih niti.

V vsakem listu je vdet le del osnovnih niti in sicer le tiste niti, ki se po vzorcu tkanine istočasno dvigujejo oziroma spuščajo. Za platno vezavo npr. kjer se vsaka druga nit dvigne, vsaka druga pa spusti, bi zadoščala že dva lista.

Od števila listov je odvisen obseg različnih tkalskih vezav oziroma pestrost vzorcev.

Listi so z vrvicami zvezani preko zvezde ali križa z zgornjimi in spodnjimi vzvodi, le ti pa s pedali. Pritisk na pedalo pomeni pomeni za niti osnove dvig oziroma spust, ker istočasno, ko se npr. en list dvigne, drugi list spusti in tako razpre niti osnove za vnos votka.

Niti osnove so nato vdete v tkalski greben, ki določa tkanini gostoto in širino. Greben je kovinski glavnik z zobmi ali režami različnih gostot, ki se gibljejo od 2-14 niti/cm. Vložen je med leseni deščici na gibljiven delu ogrodja statev, ki tvorita mehanizem za pribijanje novo vpeljanega votka.

Votek vpeljujemo s pretikalom ali čolničkom v zev(razmik osnovnih niti). Tvorimo ga s pritiskom na pedalo in ko pritisk popusti, pribijemo vpeljani votek k tkanini.

Novo nastalo tkanino navijemo preko prsne ali blagovne letve na blagovni valj.

Premike osnovnega in blagovnega valja urejujeta z zavorami opremljena zobnika.

2.5.2.  Priprava statev

 

Priprava statev obsega naslednje faze:

-montaža statev oziroma ogrodja

-nabiranje nitnic

-navez mehanizma

-kontrola višine priveza listov

-privez pomožne osnovne in blagovne letvice.

 

Nabiranje nitnic

Na liste naberemo toliko nitnic, kolikor je osnovnih niti v tkanini. Število osnovnih niti določimo glede na greben, ki ga imamo. Na robu grebena je vtisnjena dolžina in gostota grebena, ki pove število zob oziroma rež/1cm.

Število osnovnih niti= širina grebena x število zob/1cm

320niti= 80cm x 4 ali npr. 720 niti= 80 cm x 9

 Če uporabimo  prvi izračun in z uporabo štirih listov nataknemo na vsak list le ¼ vseh nitnic, ker je vsaka osnovna nit vdeta le v eno nitnico. Dodamo po štiri nitnice za rezervo in niti za ojačanje robu. Vedno si označimo polovico grebena. Najbolje je da za to uprabite nit, ki jo zavežete okoli spodnje strani grebena in sp. letve okvira grebena.

 

 Polovico nitnic nabiram na levo stran vsakega lista, polovico pa na desno. Nabiramo po vrsti, eno po eno, da so nitnice lepo urejene. Vozlički gledajo navzdol. Nabrane nitnice zavarujemo z vrvico da nam ne padejo z letvic.

 

 

Navez mehanizma (za 4 liste, primer je za Žepičeve statve)

 Med navezom naj bo zvezda v mirovanju!

            1. vrvice med listi in zvezdo (skica vozla)

                8 x 90 cm

            2. vrvice med levo in desno zvezdo

                4 x 65 cm

            3. vrvice med  spodnjo letvijo lista in zgornjim vzvodom

                4 x 80 cm

            4. vrvice med zvezdo in spodnjim vzvodom (skica vozla)

               4 x 160 cm

            5. privez vzvodov na pedala (skica vozla)

               – vrvice iz zgornjih vzvodov proti pedalom (prepognemo, pri zanki zavozlamo)

                 4 x 85 cm

               – vrvice iz spodnjih vzvodov proti pedalom (prepognemo, pri zanki zavozlamo)

                 4 x 70 cm

               – vrvice od pedala navzgor (prepognemo, na koncih zavozlamo)

                 8 x  30 cm

Pedala zvežemo po naprej določenem sistemu, ki ga narekuje način tkanja. Za platno vezavo (razlaga pozneje) aktiviramo le dva pedala. Vsak list privežemo preko zgornjih oziroma spodnjih vzvodov na vsak pedal.

 

Kontrola višine priveza listov

Od zadnje osnovne letve potegnemo na obeh straneh statev skozi očesca nitnic pomožno nit do blagovne letve in kontroliramo višino naveza listov. Niti morajo potekati natančno skozi očesce nitnice.

Privez pomožne osnovne in blagovne letvice

Pomožne letvice pomenijo prihranek pri materijalu.

Pomožno osnovno letvico privežemo z vrvicami (5 x 110 cm).

Pomožno blagovno letvico privežemo z vrvicami (5 x 110 cm).

 

2.5.3. Priprava materijala za tkanje

Za osnovo si izberemo volno oziroma mešanico volne s sintetiko. Za osnovo je primerna enakomerno predena preja, dočim je pri votku izbira preje popolnoma prosta in odvisna od vaše domišljije. Za osnovo predvsem odsvetujem bukle predeno prejo. Osnovna značilnost preje za osnovo je, da je dovolj močna in ni veliko možnosti, da se bo pri močnejši napetosti pretrgala. Za tepihe in tekače se mi zdi najprimernejša bombažna preja. Debelina izbrane  preje za osnovo je odvisna od grebena, ki je na statvah. Redkejši je greben, debelejša je lahko osnova. Ko kupimo statve običajno dobimo greben št.4 (4niti/cm) ali eventualno 6 (6niti/cm).

Če imamo npr. greben 4, lahko praktično delamo osnovoz gostoto 2niti/cm8vdenemo v vsako drugo režo, 4niti (1 nit v vsako režo), 8niti (2 niti v vsako režo) ali 12 niti (3 niti v vsako režo). Seveda je boljše, če si lahko privoščite več grebenov. V tem primeru vam svetujem, da kupite greben z večjim številom  in ko potrebujete močnejšo osnovo enostavbo spuščate posamezne reže. Zelo gosto osnovo rabite predvsem pri tkanju lanu ali industrijske preje na plastične stožce.

Če tkemo v polni širini, ki jo narekuje širina grebena in statev je pri grebenu 80cm potrebno število osnovnih niti:

(širina grebena x število zob/1cm) + 4 niti za ojačitev robne tkanine.

Zaradi ojačanja dobimo lepši in čvrstejši rob.

 

Snovanje

Eden ajpomembnejših delov celotnega procesa tkanja je snovanje. Od primerne priprave osnove je v veliki meri odvisna kvaliteta tkanja.

Postopek priprave snopa osnovnih niti, ki so enako dolge, enakomerno napete in nasnute v urejenem stanju se imenuje SNOVANJE, priprava pa SNOVALO.

 

Slika  10

Niti navijamo na snovalo preko klinov, ki nam omogočajo kontrolo dolžine in napetosti niti. Jaz sem si na desno stran snovala pri vsakem klinu napisala dolžino osnove do klina, da mi ni treba vsakič meriti. Sicer pa vam priporočam, da si na list papirja narišete na katere kline ste snovali, ker se običajno dela več kit osnove, in če vmes delo prekineš je lahko zello nerodno  če pride do različne dolžine osnove.

Niti zadržujemo v urejenem stanju s tvorbo nitnega križa, ki je najpomembnejši element snovanja. Pravilen nitni križ omogoča, da pri prenosu nasnute osnove na stave niti ostanejo urejene in jih lahko po vrstnem redu vdevamo v greben in nitnice. Jaz običajno združujem

20 niti v nitni križ.

Pri snovanju moramo enakomerno napenjati niti in jo natančno vodti v smeri nitnega križa. V križu ali sproti štejemo število niti osnove. Bodimo zelo natančni!

 

Slika 11

Če zmanjka osnove ali je prekinjena to vedno počnemo na začetnem oziroma končnem klinu in nikoli vmes.

Predno snamemo nasnuto osnovo  nitni križ obvezno zavarujemo. Prevežemo ga štirikrat. Kot sem omenila že prej jaz sproti zavarujem križ na vsakih 20 niti, zaradi tega imam tudi manj problemov pri  štetju števila niti.

Nasnuto osnovo ohranimo v urejenem stanju tako, da jo pri snemanju iz snovala spletamo v kito in sicer vedno od spodaj proti nitnemu križu. Rekli smo že, da osnovo glede na debelino osnovnih niti spletemo v eni ali več kitah. Vsekakor mora biti obseg nitne mase tolikšen, da ga z roko še obvladujemo.

 

Slika 12-tvorba kite

 

Če imate zelo veliko število niti osnove oziroma je ta dokaj tanka, si lahko pomagate s pripomočkom za snovanje, kjer skozi večje število luknjic napnete osnovo. Postopek snovanja je zato neprimerno hitrejši.

 

Fotografija 13

 

Prenos osnove

Obsega naslednje delovne faze:

-v nitni križ vtaknemo dve križni palici in jo čvrsto privežemo na prednjo letev pri blagovnem valju

-odstanimo varovala nitnega križa

-tkalski greben pripravimo za vdevanje niti  in sicer tako da ga postavimo v navpično stanje in privežemo čvrsto na ogrodje da se ne premika.

 

Vdev v greben

Osnovne niti vdevamo v reže grebena po vrstnem redu kot je razvidno iz nitnega križa. Vdevamo s pomočjo vdevalnika.

 

Slika 14

 

 

Vdev v listno brdo

Vdevamo v vse štiri liste listnega brda po naprej določenem vrstnemu redu, ki izhaja iz izbranega vzorca.

Za platno vdevamo takole:

1.nit osnove –   prva nitnica 1.lista

2.nit osnove –   prva nitnica 2.lista

3.nit osnove –   prva nitnica 3.lista

4.nit osnove –   prva nitnica 4.lista

5.nit osnove – druga nitnica 1.lista

6.nit osnove – druga nitnica 2.lista

7.nit osnove – druga nitnica 3.lista

8.nit osnove – druga nitnica 4.lista

9.nit osnove –  tretja nitnica 1.lista itd.

Da osnova ne zdrsi iz nitnic jo zavarujemo tako, da jo v šopih povežemo skupaj OBVEZNO. Mogoče to ne boste delali redno, dokler se vam ne bo pripetila »nesreča«, od takrat naprej pa sigurno vedno.

Slika 15

 

 

Navijanje osnove

Niti osnove v manjših šopih (jaz prakticiram  cca 10 niti) privežemo na osnovno letev in jih potegnemo preko razdelilnega grebena, kjer niti razporedimo. Razdelilni greben je pomožna letev, ki ima po celotni dolžini na 1 cm razdalje nabite kovinske konice. S pomočjo razdelilnega grebena lahko razporedimo niti pred osnovnim valjem po celi širini statev v enaki gostoti kot jo predpisuje greben.

 

Slika 16-razdelilni greben

 

Nato pričnemo z navijanjem osnove na osnovni valj. Za to sta potrebni dve osebi. Ena navija niti na osnovni valj in podlaga pomožne letvice ali karton, s pomočjokaterih se izenačuje napetost posameznih niti vzdolž celotnega valja. Druga oseba pa razpleta kito, prečesava niti osnove (z roko ali redkim glavnikom, jaz običajno z roko) in z rokami drži ter enakomerno napenja niti osnove.

 

Fotografija 17- napenjanje niti

 

Končno ravno odrežemo osnovo na prednji strani statev. Niti pritrdimo v manjših šopih na pomožno blagovno letev. Privezujemo s pentljami, da napetost niti ob pričetku tkanja še lahko izravnamo.

 

                                   Slika 18: Privez osnove na pomožno letev

 

Priprava votka

Votek je prečna nit v tkanini, ki jo vnašamo med niti osnove s pomočjo pretikala različnih oblik, čolničkov ali predenc (pri tapiserijah uporabljamo vretenca). Meni najljubše je pretikalo z  dvojno ploskvijo, ki ti omogoča hitrejše tkanje, če imaš  čist  zev, saj ti lepo drsi preko niti osnove.

 

Fotografija 19-pretikala

 

Pretikala so različnih velikosti. Najhitreje tkemo, če izberemo pretikalo, ki je pol manjše od celotne širine tkanja. Pri tkanju z več barvami pa tkemo s predenci (pupami). Skozi tkanje pa boste tako ali tako sami ugotovili kakšne vrste pretikal vam najbolj ustrezajo. Dobro je da imate vsaj 3 pretikala, da ne prekinjate neprestano tkanja z navijanjem votka na pretikala, sploh če je votek debelejši.

 

Slika 20 -Navijanje pupe.

2.5.4. Tkanje

Za hitro in lepo tkanje je zelo pomembno, da imate čisti zev. To pomeni, da imate spodnje in zgornje niti osnove čimbolj vsaksebi in v isti višini. S tem se boste izognili zatikanju pretikal pri prehodu iz ene na drugo stran tkanja.

2.5.5. Kratko o tehnikah tkanja

2.5.6. Ugotavljanje in odstranjevanje napak

2.5.7. Izbira materijala

2.5.8. Preračun materijala in številčenje le tega

2.5.9. Osnovno o vezavah

2.5.10. Zaključevanje, snemanje

Na fotografiji 1 je na levi strani barvana volna, ki je bila barvana z 10 ml barve v tekočini, ki se prodaja na spletni strani Pekisa(http://pekis.si/trgovina/zivilske-barve-tekoce) in v ½ l vode cca 50g volne. Kuhaš  približno pol ure.

Na fotografiji 1 na desni strani je volna barvana z 15ml barve Foster, ki je ravno tako tekoča barva. Količina volne je bila enaka.

 

Na zadni fotografiji sem dobila najlepšo rdečo barvo. Pri tem sem uporabila Etolovo barvo v prahu- jagoda. Nakup je možen v njihovi spletni trgovini na naslovu http://trgovina.etol.com/.

Celoten postopek barvanja:

Za 100g volne sem uporabila 40g praška barve, sol, vinski kis ali citronsko kislino.

Najprej opereš volno v prašku za volno in jo pustiš namočeno vsaj ½ ure, da se vlakna volne odprejo in so bolj voljna sprejemati barvo.

 

Barvo zamešaš v manjšem kozarcu s toplo vodo, da se barva povsem raztopi. Pri kuhanju volne, raje ne uporabljajte inox posode, najbolj primerna je emajlirana.. Če kuhate manjše količine volne, lahko to storite tudi tako, da volno date v manjše vekove kozarce, jih vsaj 2cm dvignjene od dna večjega lonca in se v bistvu volna kuha na sopari. Pustiš, da se kozarci ohladijo. V večji lonec daš približno 2 cm vode in pokriješ s pokrovko.

Jaz sem se tokrat odločila, da bom barvala samo z rdečo barvo zato sem kuhala v manjšem loncu. Kljub temu, da je barva jedilna, pa praviloma za barvanje volne uporabljajte druge lonce in ne tiste za kuhanje hrane. Jaz uporabljam stare lonce, da ne rečem modno da sem jih reciklirala. Pred barvanjem si pripravite vse surovine, in podložite površino na kateri delate s polivinilom in si obvezno nadenite zaščitne rokavice.

Ko smo, barvo zmešali v manjšem lončku, vso dodamo 1,5l tople vode, dodamo kis in sol recimo, da 3 velike žlice vsakega in vse premešamo. Sol upočasni barvanje in omogoči enakomernejše obarvanje. Moram pa reči, da kis in sol dodajam po občutku in ga nikoli ne merim. Pri barvanju se izogibajte kovinskim žlicam, jaz uporabljam v glavnem plastične, če pa jih slučajno ne najdem pa kar lesene.

Potem v to kopel damo volno, ki smo jo predhodno oprali in počakamo, da barvilna zmes zavre, potem pa na zmanjšanem ognju volno kuhamo vse skupaj cca 30 minut.

 

Z dobljeno rdečo barvo, ki je v resnici lepša, bolj živa kot na fotografiji, sem zelo zadovoljnja.Ko se volna ohladi jo temeljito izperite.

Preizkus kakšna je njena obstojnost pa sledi. Če barvate doma spredeno volno, jo po izpiranju vedno malo razvlecite, sploh, če ste predli manj navito, kot je običajno. Jaz za tkanje najraje uporabljam v eno nit spredeno dbelejšo in manj navito volno. Ima izdelek lepšo teksturo, vsaj za moj okus.

1.BARVANJE VOLNE Z NARAVNIMI BARVILI

Skoraj vsak, ki sem ga spoznala in ga je zanimalo ročno tkanje je pokazal interes tudi za barvanje z naravnimi barvili. Mene je zanimalo predvsem barvanje domače volne.

Osnovni postopek barvanja je bela domača volna, ki pa mora biti prej oprana. Če volne ne operemo se barva težje prime volne, ker je nebarvana domača volna zaradi svoje sestave že na otip malo mastna.

Nekatera naravna barvila ne potrebujejo čimžanja, večina pa. Čimžanje je predpriprava volne, da ima slednja boljšo barvno obstojnost. Za čimžanje sem uporabljala galunovec. (slednjega lahko kupite v Samson d.o.o. Kamnik, še njihova spletna stran: http://www.samson-kamnik.si/), bakrov sulfat (modra galica) in železov sulfat (zelena galica)-angl. mordant. Slednja dva lahko kupite v kmetijskih zadrugah ali pri Samsonu.. Ta podatek ne razumite kot reklamo, pač pa le kot pomoč za hitrejše iskanje preparatov).

Barvanje s čebulnimi olupki

Volno sem najprej dala v čimžo in sicer cca 10l vode sem dodala 20g galunovca in 2x štamperle vinskega kisa 4% in kuhala cca 1 do 1,5 ure.

Še mokro ožeto volno sem nato dala v cca 10l vode in dodala 400g čebule. V tej zmesi sem brez problema skuhala 1,5volne istočasno. Napako sem naredila, ker nisem volne peljala po kopeli ampak sem jo s kuhalnico parkrat malo obrnila in potunkala, zato ni povsod enakomerno pobarvala, kar mi je pa še bolj všeč.Volno kuhala skupaj s čebulo. Po ½ ure sem dobila močno rumeno barvo. Drugi odtenek je rezultat kuhanja 1 ure, tretji odtenek pa 1 ½ ure. Super zadovoljna z rezultatom.

Barvanje s črno kavo

Barvala brez čimže, dala 1/2kg pražene mlete kave in 10l vode. Kuhala približno 3 ure. Ni bilo razlike ali sem volno dala v vodo, ki je zavrela ali pa sem volno kuhala v vroči vodi. Drugič sem kuhala 1,5ure dobila isti odtenek barve bele kave.

Barvanje s projo

Pri barvanju s projo sem dobila za odtenek močnejšo bež barvo kot pri kavi.V bistvu pri preji ne vidiš razlike med kavo in projo, ko pa stkeš določen del pa sta to različni nijanski krem barve.

Barvanje s teranom

Marsikomu se bo zdelo potratno barvati volno s teranom, vendar sem tudi to moralo poskusiti. Barva, ki sem jo dobila s kuhanjem ½ kg volne v 4l terana je bledo vijolična.

Barvanje s koreninami navadne lakote

Lahko rečem , da je to kar zamudno opravilo, če upoštevam nabiranje korenin, ki so izredno drobne, pa odstranjevanje prsti, pa kuhanje ipd. Za jedkalo uporabila galunovec v že zgoraj omenjenem razmerju.

Barvanje z rdečo peso

V vodo v kateri se je kuhala rdeča pesa sem dodala kis , sol in galunovec.

Na fotografiji, barva rjavega ježevca, 3 odtenki  barvanja s čebulo in  nenavita preja je barvano z rdečo peso.

Več kot sem barvala, večkrat sem združila postopek čimžanja z barvanjem. To pomeni, da sem v vodo dodala najprej bodisi galunovec, bodisi sulfate in istočasno tudi rastline in volno.

Barvanje s kano

Uporabila sem kar 200g kane (navadna rdeča kana). Dobila sem močno rjavordečo barvo.

 

 Fotografija od leve: kana,navadna kava, proja, teran

 

Barvanje z orehovimi lupinami

Ponovimo postopek kot pri čebuli, za barvanje potrebujemo 15l lonec, ki ga uporabljamo  izključno za barvanje. Razmerjemed količino vode in rastline je običajno 1:50, se pravi na 10l vode dodamo cca 500g rastline. Če dodamo več barvila dobimo malo močnejšo barvo, pa vendar to ni premosorazmerno s količino rastline. Nekateri pri orehu ne opravijo postopka čimžanja, vendar se je pokazalo, da je tudi pri orehu barva bolj obstojna. Sama sem na začetku čimžanje izvedla tako, da sem volno v kopeli z dodanim galunovcem kuhala pri vrelišču cca 1 uro. Potem pa sem še z mokro volno nadaljevala postopek barvanja. Po več poskusih sedaj raje prvi del postopka ponovim, vendar volno pustim v čimži vsaj čez noč, občasno pa tudi še naslednji dan. Tako kot čebulo lahko tudi orehove lupine barvamo skupaj z volno. Pri barvanju s prahom (kava, kana ipd.) pa je boljše, če barvilo skuhamo in ga  potem po določenem času precedimo skozi gazo. Vedno je boljše, da so rastlinske osnove čim dlje namočene v vodi, da dajo čim več barvila od sebe. Z orehi sem dobila najtemnejši odtenek rjave barve. Najtemnejša barva je z dodatko zelene galice, svetlo rjava je kuhana v 2.vodi z modro galico, svetlejša rjava pa ni ravno dober posnetek, pa je z dodatkom galunovca.

Barvanje z rjavim ježevcem

 

Tu sem nabrala približno 2,5 kg gob, jih grobo očistila in dala kuhat za cca 1 uro. Dobiš dokaj lep odtenek rjave barve.

Fotografija rjavega ježevca. Raste v skupinah in jih lahko hitro nabereš.

 Barvanje z veliko koprivo (tista, ki peče)

2g modre galice/liter vode (bakrov sulfat), 2ml ocetne kisline/liter vode-lepa zelena barva.9g galunovca/liter vode-krem barva;2,5g zelene galice/liter vode- sivo rjav odtenek.

 

Fotografija od leve: teran, navadna lakota, kopriva z modro galico, kopriva z zeleno galico, kopriva 3*

Pri barvanju navdne koprive v galunovcu sem dobila ne prav lepo krem barvo, zato sem v novo vodo dodala 5g/l modre galice in dobila zanimiv odtenek zelene barve.

 Določena razmerja dodanih sestavin glede na količino vode:

• 2,5g/l železov sulfat
• 9g/lAluminijev sulfat
• Tartar
• 2ml/l jabolčni kis ali ocetna kislina(lahko je kis za vlaganje)
• 5g/lsol

Opazila sem, da je barva močnejša, če obarvano volno najprej posušimo in šele nato splakujemo.

 Barvanje z origanom

V 6l vode sem dala 250g origana v prahu, ostala razmerja so kot so navedena, razen če posebej navedem drugo koncentacijo. Obenem vas moram opozoriti tudi na to, da fotografije ne dajo čisto pravih odtenkov barv. Rumena pri origanu je namreč zelo lepa nežno rumeno zelena barva. Če pogledamo spodnjo fotografijo je od leve najprej volna barvana z origanom brez dodatka jedkal, spet nov odtenek  krem barve, sledi volna barvana z origanom in galunovcem in nato volna, ki sem jo barvala najprej v vodi z dodanim galunovcem, nato pa sem v isto vodo dodala še 5g/l modre galice in dobila lepo temno rumeno zeleno barvo.

Kot vidite je možnosti kar nekaj. Bistvo barvanja z naravnimi barvili je, da se poigrate z dodajanjem različnih jedkal. Vsa volna je barvana cca 1-1,5 ure, včasih jo pustim namočeno čez noč, včasih ne kot npr. pri barvanju z origanom. Obvezno pa jo je potrebno po pranju dobro izprati.

Za kar nekaj rastlin oziroma njhovih izvlečkov se pojavlja da so naravna barvila, vendar se pri barvanju domače volne niso izkazala, tako sem bila pvič zelo razočarana z barvanjem v vodi od rdeče pese, pa z rdečo papriko ipd. Ker ste ugotovili, da me zelo matra rdeča barva naj vam takoj povem, da to lahko le kupite. Sicer se da pridobiti iz korenin barvilnega boršča, ki pa ga pri nas kot rastlino ne moreš kupiti, ali iz korenin navadne lakote (sicer je to ene vrste plevel). Ta ima pa tako majhne korenine, da prej obupaš preden jih nabereš dovolj za eno barvanje, pa verjetno jo rabiš vsaj 25 dag/l vode da dobiš rdečo barvo. Skandinavci  pridobivajo rdečo barvo iz gobe rodu koprenovk, ki pa jo pri nas na Gorenjskem koncu nisem zasledila. Na eni zgornjih fotografij je volna, barvana s koreninami lakote v razmerju 1:20 (v 5litrih kuhala 25 dag korenin).

Za enkrat toliko, naslednjič pa bom poskusila barvati nemikana in nepredena vlakna jezersko solčavske pasme ovce.